Diamant v brušenju! To je Bled Bike Festival. Že po drugi izvedbi je jasno, da je ekipa tu in da bo ostala. Priprave na naslednje leto so se že začele. In hvala ni iz rokava, temveč je iskrena. Po izkušnji letos še posebej.

Upal sem in upal, da se bo za vikend BBF zjasnilo. A bilo je samo slabše. Že na startu nas je pričakal dež in če sem se smilil sam sebi, mi je bilo še toliko bolj hudo za Majo, Boštjana in Mateja, ki so v to dirko vložili leto dela in svoje sanje.

Start ob Blejskem jezeru je bil še znosen. Sicer je bila temperatura okoli 10 stopinj a kmalu smo se ogreli, saj je vodilni avto kar lepo pospešil. Ko pa smo prišli na ravnino proti Soteski je pritisnil nasprotni veter in odneslo me je na začelje stoterice, ki se nas je spravila na deževni maraton. Na srečo so Epic traso skrajšali in jo združili s 60 kilometrskim Maratonom, saj so bile razmere res na robu. Še posebej na Mrzlem studencu! Že ime je dovolj zgovorno a tokrat se je na zadnji avgustovski teden, temperatura spustila proti ničli in jo na Rudnem polju tudi dosegla. Bil sem premražen kot na treningih pozimi a tu ni bilo pumpe, da bi se ogrel in popil kavo. Odločen sem bil da grem do konca. Trdi in prezebli prsti na rokah so bili razlog, da sem se moral za vsak požirek iz bidona ustaviti, saj enostavno nisem imel moči, da bi ga med vožnjo potegnil iz košarice. Prav tako geli. Namedsport Jelly je bil idealen za te razmere, saj sem ga jedel skoraj kot bonbon. Le vrečko sem težko odprl saj rok niti nisem čutil. To je bilo bolj zoprno na spustih, ko nisem imel občutka ali je moja roka sploh na zavorah. In ko sem prišel v Belo in sem vedel kaj me še čaka do cilja, sem odmislil vse in pritisnil na pedala in v transu pripeljal v cilj.

Sestop s kolesa je bil muka a na srečo je priskočil Mare in mi pomagal. Vzel je tudi kolo in ga opral za kar sem neskončno hvaležen, saj sam nisem bil sposoben. A ekipa BBF se je izkazala prav v cilju. Maja mi je v roke potisnila topel čaj, da sem si jih malo ogrel in jih lahko razklenil. Nato pa me je usmerila na topel tuš, ki je počasi spravil moje čute k sebi in odpravil drgetanje, ki je onemogočalo vsak pogovor.

Še bolj pa so se izkazali na trasi, ko so premražene tekmovalce, ki so jih vremenske prilike pripravile k odstopu, oskrbeli in v pol ure spravili na toplo v cilj. Njihove zgodbe bodo gotovo dvignile ugled BBF in poskrbele, da bo v naslednjih letih udeležba rasla geometrijsko. Hvaležnost v pogovoru in v očeh teh ljudi je bila očitna in je vse logistične težave in neprespano noč organizatorjev poplačala stokrat.

Jaz … sem v kategoriji končal na prvem mestu. To je bila dirka trme in te sem imel veliko. Kot edini v moji kategoriji sem končal dirko. A naj povem, da sem zmagal tudi v absolutni konkurenci kategorije na obeh trasah, ki smo jo končali štirje.

Naslednje leto se dirka seli na bolj zgoden termin konec junija. Upam, da bo vreme bolj prijazno, kajti to si zaslužijo. Priporočam, da se prijavite takoj, ko bo mogoče, saj je to dirka karakterja, vztrajnosti in užitka, ki je omogočena z resnim delom in pripravami organizatorjev, ki svoje delo opravijo dosledno, da bi mi lahko uživali. Vreme pa itak bo!

Slike so delo Tita Koširja in Žarka Petroviča. Hvala!