IRONMAN je danes objavil novico, da je dosegel dogovor o prevzemu najbolj cenjene etapne dirke na svetu Cape Epic v Južni Afriki.

Ironman ima v svojem portfelju že dve etapni dirki na Novi Zelandiji, Motapu in Pioneer. Prevzem Cape Epica pa je velik korak v gorko kolesarsko tržišče. S tem prevzemom Ironman napoveduje, da namerava to obliko dirke razširiti po vsem svetu.

Cape Epic, ustanovljen leta 2004, je osemdnevna gorsko kolesarska etapna dirka uvrščena v najvišjo kategorijo Mednarodne kolesarske zveze (UCI). Pred nekaj meseci se je torej odvila že 13. izvedba. Dirka je edinstvena po tem, da privablja svetovne in olimpijske prvake in poleg njih ogromno resnih rekreativcev, ki jih Ironman imenuje starostne skupine (age groupers).

Ob prevzemu je predstavnik Ironmana poudaril, da je Cape Epic ikona med podobnimi prireditvami po vsem svetu. Njen prevzem kaže zavezanost Ironmana in družbe lastnice te znamke Wanda Sports za razvoj tega načina dirkanja, ki je v vzponu po množičnosti po celem svetu. V gorsko kolesarskem trgu vidijo velik potencial in Cape Epic bo temeljni element v njihovem razvoju vznemirljivih in izrednih dirk po svetu.

Dosedanji lastnik Cape Epica, Kevin Vermaak, bo prevzel razvoj in vodenje tega segmenta pri Ironmanu. Odgovoren bo za razširitev v svetovno serijo vzdržljivostnih gorsko kolesarskih dirk.

Ironman je začel kot ena dirka in zrasel v globalno senzacijo s preko 260 prireditvami v 42. državah. Torej mu izkušenj s podobnimi projekti ne gre oporekati. To pa ni samo dobra novica za Kevina ampak tudi za vzdržljivostni del gorskih kolesarjev po vsem svetu. Specializiranih vzdržljivostnih ekip v gorskem kolesarstvu je že kar nekaj. Vse te ekipe vsako leto bijejo boj za preživetje saj prepoznavnost etapnih dirk, čeprav vztrajno narašča, še ni taka, da bi pritegnila velike igralce v marketinškem oceanu. Prav to pa bi se z vstopom Ironmana, kot prepoznavne in izkušene znamke, spremenilo.

Pri tem si predstavljam, da bi prepoznavne etapne dirke, ki že obstajajo in imajo dober renome, s skupnim nastopom pod krovno znamko bistveno zmanjšale svoje organizacijske stroške in na račun množičnosti samo pridobile.

Seveda je potrebno počakati na reakcijo velikih organizatorjev v Evropi in Ameriki a upam, da bojo v tem videli priložnost in ne konkurenco.

To pa je vsekakor dobra novica za gorske kolesarje najvišjega razreda, ki so sedaj po prenehanju dirkanja v krosu imeli le omejene možnosti nadaljevanja kariere. S tem se jim obeta nov zagon in možnost nadaljevanja svoje poklicne poti v podaljšana srednja leta. že samo to je zadosti, da smo lahko današnjega vstopa Ironmana v globalno vzdržljivostno gorsko kolesarstvo izredno veseli.