Pa tako lepo se je začelo. Prvi vzpon super visok tempo pred kar nekaj konkurenti. Prvi spust pa že jeba. Na čeladi sem imel super luč, ki pa je bila malo pretežka za xc spuste. Čelada mi je zlezla na oči in zelo omejeno vidno polje mi ni dopuščalo normalnega spusta. Poleg tega so se mi očala zažrla v nos in nekajkrat sem se moral ustaviti in popravljati čelado. Prehitelo me je nekaj osumljencev in nisem bil prav dobre volje. Končno v rudniku, se je luč zelo izkazala in 30-35km/h je letelo po luknji. Dohitel sem osumljence in že premišljeval o napadu na naslednjem vzponu.
Napaka.
Pomanjkanje koncentracije in tračnice, ki so se kar naenkrat pojavile pred koncem rova, so me katapultirale v steno. Zvit in zatekel prstanec desne roke, lep udarec v glavo, razbita desna rama in še nekaj nepomembnih odrgnin po desni strani. Pobral sem se na hitro, da ne bi še kdo zapeljal vame in va o zunaj rova, sem potreboval pet minut da sem prišel k sebi. Kot sem izvedel na koncu nisem bil edini. Sicer sem odkolesaril naprej a tekmovanje je bilo zame končano. Sledila je panoramska vožnja. Na vzponih sem norel mimo sotrpinov na spustih so me dohitevali. Nemogoče je bilo samo z mezincem držati krmilo in s kazalcem zavirati. Prstanec in sredinec sta bila neuporabna. Bolj sem se kotalil kot pa kontrolirano spuščal in temu prime a je bila tudi hitrost. Seveda sem se tudi parkrat izgubil, kot toliko drugih in prav v takem položaju je bil tudi Janez, ki sem ga pobral nekje na 40-em kilometru. Skupaj sva potem drsala do konca. Na vzponih še nekako na spustih pa me je vedno počakal in me kljub temu, da sva kar nekajkrat čakala, da nama bo kdo pokazal pravo pot, srečno spravil do konca. Seveda sva zaradi tega nabrala uro nepotrebnega zaostanka a še vedno za seboj pustila 14 konkurentov. Skupaj nas je v cilj prišlo 53.
Ta maraton mi ne bo ostal v prav lepem spominu.
Po Garminu http://connect.garmin.com/activity/91872115 , posebej zanimiv je moving time. 24 minut čakanja na križiščih. Smešno.
