Zapis z delavnice “Ocena stanja kolesarske politike v MOL” ,ki je potekala v sredo, 13. 1. 2010 med 11.00 in 14.00 uro v Banketni dvorani Mestne hiše, na Mestnem trgu 1 v Ljubljani.
Osnovni namen srečanja je bil izdelati oceno stanja kolesarske politike v mestni občini Ljubljana na osnovi standardiziranega BYPAD vprašalnika, identificirati prioritete kolesarske politike MOL ter ukrepe za izboljšanje stanja.
Pregled ocen po posameznih skupinah (povezava)
Ocenjevalna lestvica je bila med 0 (ni dejavnosti oz. nezadovoljivo stanje) do 4 (celovite in
usklajene dejavnosti, odlično stanje).
Ugotovitve:
Odgovori so pokazali, da med skupinami ocenjevalcev ni zelo velikih razlik pri
ocenjevanju stanja kolesarske politike na različnih področjih oz. so bile razlike
skladne s pričakovanji.
Povprečna ocena vseh devetih področij je bila 1,8 kar kaže, da se Ljubljana v
splošnem giblje od področja, kjer se ukrepi politike izvajajo občasno, neusklajeno in
brez jasnih prioritet, premika v smeri bolj integrirane in k reševanju ključnih problemov
usmerjene kolesarske politike.
Najslabšo oceno (1,2) je sicer dobilo stanje na področju partnerskih povezav in
promocije kolesarjenja, pri čemer so se udeleženci pri opredelitvi ukrepov za
izboljšanje stanja strinjali, da se je z vzpostavitvijo kolesarske platforme mesta
Ljubljane stanje na področju partnerstev začelo izboljševati medtem ko so na
področju promocije večji napori smiselni šele, ko bo prišlo do bistvenih izboljšav
infrastrukture in prometnih režimov za kolesarje.
Drugo najslabšo oceno (1,6) sta si delila prav področje infrastrukture in va osti ter
zbiranja in uporabe podatkov o kolesarjenju v mestu. Na področju infrastrukture in
va osti zaradi neobstoječih oz. preskromnih in slabih možnosti za parkiranje kolesa
na železniških in avtobusnih postajališčih izrazito navzdol odstopa področje
dopolnjevanja javnega in kolesarskega prometa (vpr. št.11). (V zvezi z javnim
prometom so problematična predvsem parkirišča za kolesa ob postajah železnice,
ker je teritorij v lasti države in na njem mesto nima kompetenc za postavitev
kolesa ic. Stanje kolesarskih parkirišč pa je slabo tudi pri postajališčih LPP, za kar
seveda ni mogoče kriviti države)
Brez ustreznih podatkov o va osti kolesarjenja in njihove kakovostne obdelave ni
mogoče ustrezno načrtovati izboljšanja va osti, zato je to področje potrebno
prednostno izboljšati.
Ocenjevanje pa je po drugi strani pokazalo, da sta najvišjo oceno (2,1) dobilo zbiranje
podatkov o potrebah kolesarjev v mestu, nadpovprečno oceno pa sta dobila še
področji dopolnilih dejavnosti v splošnem Ljubljana in rezultatov ter področje
informiranja in izobraževanja .
načrtovanje je na splošno ocenjeno zadovoljivo, izvajanje pa nekoliko slabše.
Najboljšo oceno je dobilo področje financiranja kolesarske politike, po mnenju
udeležencev so potrebna predvsem dodatna finančna sredstva in redno ter bolj
obsežno financiranje t.i. mehkih ukrepov (ozaveščanje, promocije, izobraževanje).
Sicer pa je eden glavnih problemov tako kolesarske politike kot tudi prometne politike
mesta nasploh, da na ravni države nima ustreznega sogovo ika kar se tiče javnega
in nemotoriziranega prometa.
No nekaj stvari potrjuje moje navedbe. Na srečo pa se vse premika v pravo smer.
