1. HOCHWURZEN – GIEGLACHER SEEN
3000 višincev v 60 km. Dovolj? Začel sem precej rezervirano in se nisem boril za mesto takoj za avtomobilom. Ko je prišel prvi vzpon sem se spravil na delovno temperaturo in jo držal. Vseskozi sem mislil na štiri dni dirkanja in nikakor se nisem hotel skuriti že prvi dan. Torej kar nekaj utripov pod pragom. Zadovoljen s seboj, na vrhu dohitim Anni in vidim Marka nekaj naprej.
No vsaj za nekaj minut, saj se mi navzdol odpeljeta. Imam nekaj težav na ravnih makadamskih spustih, ker nisem navajen take hitrosti in prepogosto stiskam zavore. Na naslednjem vzponu spet dohitim Anni in se vozim z njo do večnega snega. Tam pa se začne kalvarija. Nespretno se v čeveljcih zapodim v sneg. Najprej kolo porivam in ne gre nikamor. Potem ga nosim in je malo bolje a vmes se spotikam in padam v sicer mehak sneg. In tako dva kilometra. Ko že mislim, da je konec, pa še močvirje in skoraj neprehodno skalovje. Izkopljem se ven in malo uredim misli na spustu. Na srečo ujamem vlakec in leti proti cilju. A glej ga zlomka, pred ciljem še klanček v dolžini treh kilometrov, ki ti zlomi noge. V najnižjo prestavo in dihanje na škrge. Spust v cilj je pravo olajšanje. Zadovoljen, da sem v cilju živ in zdrav. V apartmaju me čakajo soborci in na obrazu jim preberem olajšanje, ko me zagledajo. Hvala.
Na hitro nekaj v želodec in noge gor do večerje. Večerja je v paketu in kar veliko izbire. Naložim zvrhan krožnik, popijem pivo in spanje.
2. PLANAI SCHAFALM – TIME TRIAL
Anni in Marko se že od začetka nista počutila najbolje a sta vseeno štartala kronometer. Zapodili smo se v smučišče in naprej na zgo jo postajo gondole. Klanec, še večji klanec, malo ravnine in nenormalen klanec s serpentinami. Ne vidim nič, ne slišim nič samo pritiskam kolikor se le da, malo hodim in spet do daske. Ura in dvajset trpljenja, jasno gremo dol z gondolo. Peter je tretji v etapi in skupno četrti. Bart mu uhaja za kako minuto. Ostanek dneva je rutina in za kake sprehode po Šladmingu ni niti volje niti interesa. Noge gor in hrana in Brazilija-Hrvaška. Jebeni sodnik!
3. DACHSTEIN
Najdaljša etapa. 70 km in 3000 višine. Anni in Marko se odločita, da ne bosta nadaljevala. Prehlad in kašelj pač nista dobra popotnica za tako etapo pa tudi vreme je kislo. Jaz se počutim neverjetno dobro. Vzponi mi ležijo in srčni utrip držim na pragu. Etapa je precej tehnična saj je veliko daljših XC odsekov. Mokre korenine, strmi hupserji in seveda avionski spusti po makadamu. Na Dahštajnu sem kar hitro a navzdol izgubljam. Sicer vse polovim na naslednji klanec in tako dvakrat a sedaj jih ni več za menoj. Na petih vzponih ta dan naberem skoraj pet ur a vseskozi podzavestno ohranjam malo rezerve. To je moja prva zahtevna etapna dirka in rad bi jo končal. Pravzaprav je to imperativ in čas niti ni v prvem planu. Jasno, na koncu etape priletimo v isti klanec kot dva dni nazaj in gre mi skoraj na bruhanje. Začne tudi rositi a na srečo se ne spremeni v dež. Prebijem se čez in spust v cilj. Olajšanje je veliko. Popoldne in večer je spet rutina. Od Šladminga sem videl samo 300 m od apartmaja do štarta.
Pety se še bori za skupno tretje a sta danes oba s Bartom zgrešila progo in dobila 10 min pribitka.
4. HAUSER KAIBLING
Še 50 km. In 2000 višincev! Za avtom še rezervirano potem pa na prvi klanec ”fullgazz”, kot bi rekla Anni. Nič več šparanja. Tehničen začetek s hupserji in seveda fulspid makadami. Malo mi uhajajo, malo jih lovim in po dvajsetih kilometrih jim začnem uhajati. Mojim spremljevalcem iz prejšnjih etap namreč! 14 km vzpona v kosu. Dobra ura na limitu. Utrip gre ravno še do praga a ne za daljša obdobja. Ker lahko dolgo abzicam in vozim težko šajbo imam na vrhu precej luknje in lahko na spustu uživam. Vreme je idealno in panorama je osupljiva. Dobijo me šele na dnu po desetih kilometrih. Spustim jih naprej in potegnejo me do zadnjega klanca ta vikend. Tam spet pohodim, diham na škrge, spustim bremze na spustu in to je konec. AlpenTour Trophy 2014 je končan.
Zadovoljen z izkušnjo in odzivom teleščka. Ni me pustil na cedilu in zima se je poplačala. Dan po dirki že mislim naprej. Kam?
Takole nekako pa je vse skupaj izgledalo
————————————————
