Erazem 2011, tekma superlativov. Brezhibna organizacija in proga označena še bolje kot so nas navadili v Istri. Pred prvimi pa je itak vozil motor tako, da jim niti na oznake ni bil potrebno paziti, saj je bila hitrost kar velika. Prijave so potekale hitro in brez zapletov in nabralo se je nekaj čez 70 kolesarjev. Proti lanski udeležbi je to skoraj 100% več (malo pretiravanja ne škodi).
Tudi po tekmi se je vse odvijalo po planu. Hrana in pijača za vsakogar in podelitev priznanj v obljubljenem času. Cel dan nisem videl nezadovoljnega obraza. Vsi finišerji so pohvalili progo in oznake na njej. Proga ni extremna ima pa kar nekaj tehničnih vložkov, ki so razporejeni po celi dolžini trase. Zadnji vzpon na Lovsko kočo so si še posebej zapomnili, saj se pojavi v zadnjih 10-ih kilometrih, ko pričakuješ samo še mi o vožnjo v cilj. Tudi Plinovod ni od muh, saj je servisno pot že prekrila trava in prikrila nekaj kamnov, ki so skipali kar nekaj tekmovalcev. Na srečo brez hujših posledic. Rokenrol sam po sebi ni pretirano tehničen je pa dolg približno dva kilometra in roke kar trpijo. Še posebej, ker je hitrost na njem kar velika (če voziš na uvrstitev seveda). V zadnjem kilometru je še 50 višinskih metrov vzpona po zelo razritem kolovozu, tako da do konca ni počitka.
V absolutni konkurenci je zmagal Luka, pri dekletih pa mlada Petra. V dar sta prejela Erazmovi rokavici, ki ju je izdelal Danilo Bole.
Vse ostalo je na strani prireditve (rezultati, slike ipd.)
In jaz? Nekoliko drugače kot ponavadi. Začel sem počasneje in bolj gledal na utrip kot na konkurenco. Prvi so se tako ali tako odpeljali že po petih kilometrih. Nadaljeval solidno in skoraj do konca vedno našel družbo, ki sem se ji prilepil na zadnje kolo. Na dolgih položnejših vzponih sem na noge prehiteval in tako dohitel tudi Domna, ki je resnici na ljubo povohal travo na Plinovodu. Skupaj sva vozila nekaj časa na Rokenrolu pa mi je začel spet počasi uhajati. Do vzpona na Lovsko kočo sem ga še gledal v hrbet potem pa se je elastika pretrgala. V cilju sem bil pod tremi urami, kar je bil tudi moj cilj. V taki konkurenci nisem upal na kako vidnejšo uvrstitev sem pa s časom zelo zadovoljen. Moram priznati, da sem tri tedne pred Erazmom kar pridno treniral. Upam, da bo še kaj ostalo za Parenzano.
Hvala vsem, ki ste se odzvali povabilu na dirko in s tem poplačali neutrudno delo organizatorjev, ki že pripravljajo Erazma 2012. Direktno iz olimpijskih iger.
Hvala Milan in ekipa za lep dan v Notranjskem hribovju !
