Po tednu Komparičke in lepih voženj po sončni južni Istri, sem prerojen. Čeprav sem na vožnji iz Rovinja proti domu polomil sprednje pesto, ki je že nekaj časa štekalo, me to ni spravilo v slabo voljo. Brez rezervnega kolesa sem bil prisiljen na počitek, ki pa se je spremenil v delo na kmetiji, kar je bilo dobro za vse.
Zadnja dirka Zimske lige v Buzetu je bila samo pika na i. Ker sem že osvojil skupno prvo mesto v kategoriji 30+, sem tekmo izkoristil kot trening in navijanje za Perota. Na koncu mu je uspelo dobiti ligo za 10 točk. Jaz sem križaril po stezi in odpeljal en krog na polno okoli 7 minut, na koncu, pa sem dva kroga počakal Mateja pred ciljno črto, da je končal in se za njem pripeljal v cilj. Lenoba pač! Seveda upam, da se mi bodo te tekme Zimske lige poznale tudi v sezoni. Čeprav ne štartam prav hitro, pa so moji krogi konstantni in na koncu tekme lahko še pospešim. V daljših dirkah bi se to lahko poznalo na uvrstitvi. Upam.
Malo počitka in potem še intenzivni trening in tu bo Vrtojba. Upam na najboljše.
