Po meni znanih podatkih, se je danes zgodila prva kritična masa v Ljubljani. Precej hladno vreme je pripomoglo k temu, da ni bilo udeležencev več. Vseeno pa je tudi manjša množica kolesarjev, naredila kar lep vtis na Ljubljančane in promet v sobotni Ljubljani. Jasno je, da s samo vožnjo in druženjem ne bomo spremenili zakonov in predpisov, je pa to del kampanje, ki jo vodijo v mestnem svetu in parlamentu za to izbrani predstavniki.
Težave so različne. Nedoslednost pri načrtovanju novih cest in ne vzdrževanje starih kolesarskih poti je zaenkrat najbolj pereča zadeva. Siljenje kolesarjev na pločnike in čečkanje po njih je kontraproduktivno. Kolesarji pač spadamo na cesto in tja tudi sodijo kolesarske steze. Če se že pri vsaki neumnosti zgledujemo po Evropi, pa se dajmo še pri tem. Pas za kolesarsko stezo spada na vsako cesto, ne le krajevno, marveč tudi regionalno. Kolesarske steze so vedno le zarisane ne pa ločene z raznimi robniki in podobnim, ki le ovirajo vožnjo avtomobilov in kolesarjev. Obenem pa bi morali več narediti tudi za kolesarsko kulturo. Vse več je kolesarjev in nekateri se pač ne znajo obnašati. Lososi, ki vozijo proti toku prometa so postali prava nadloga. Sem proti kaznovanju a mislim, da bi morala policija bolj striktno nadzorovati predpise in opozarjati kršitelje. Pri množičnosti, ki jo kolesarjenje v mestu doživlja, je vožnja v nasprotno smer postala neva a in je vzrok za marsikatero nesrečo. Pokrita parkirišča na avtobusnih in želežniški postaji, urejena izposoja koles in podobno pa so že pobožne želje ,brez katerih se sicer da preživeti a bi, če bi bile uresničene, prinesle večjo kvaliteto kolesarjenju v mestu.
Kritična masa je kot znak podpore nedvomno uspešna. Želel pa bi si, da bi jo organizirali vsaj štirikrat na leto in da bi opozarjanje na problematiko postalo stalnica in ne del folklore.
