Mirko se je po dolgih letih spet odločil in pripravil traso, ki bi lahko postala tudi tekmovalna. Tokrat pa nas je povabil na ogled Prlekije in njenih gričkov, ki pa si sledijo eden za drugim.
Bil je sicer voden izlet, ki pa ni bil lahek. Nakloni so precejšnji in čeprav klančki niso dolgi, so precej zahtevni. Tako smo na 38 kilometrih nabrali kar 900 višincev. To v maraton izvedbi pomeni 1600 in več. Sami spusti, seveda če nisi prehiter, niso preveč zahtevni, zato je trasa primerna prav za vse. Speljana pa je tako, da jo lahko krajšaš in narediš več tras različnih dolžin.
No, 38 kilometrov je bilo v soboto kar dovolj. V dobrih dveh urah smo videli kar precej Prlekije. Največji klopotec na svetu, Jeruzalemsko klet in še nekaj znamenitosti.
Rauterji so nas po izletu povabili na svoj dom in nas pogostili z bogračem in ostalim kar pač spada poleg, Samo, pa nam je pripravil predavanje ali bolj pogovor o vrstah treninga za različno zagrizene kolesarje. Bilo je kar nekaj smeha, saj se je vsakdo lahko prepoznal v kateri od omenjenih kategorij. Druženje bi se lahko nadaljevalo še dolgo v noč a potrebno je bilo odriniti domov. Z Marijanom sva še celo pot do Ljubljane analizirala izlet in se pridušala, da morava Mirka prepričati v nadaljevanje. Pa mogoče bolj na poskok. V soboto se nas je zbralo trideset brez posebne reklame. Torej … interes vsekakor obstaja, termin pa tudi ni preveč poln.
Upam, da naslednje leto spet!
Traso si lahko ogledate spodaj na Strava latest rides. Sobota!
