Še zadnji maraton v Sloveniji. Ko takole napišem se sliši, kot, da jih je bilo deset a skupaj smo jih spravili pet. Mogoče šest z Lokvami. Kras Kros, Soča, Č a Luknja, Erazem in Loka, so znanilci sprememb na naših prostorih. Moram se izražati epsko, saj le tako lahko poudarim pomembnost teh prireditev in ohranitev le teh v MTB koledarju. Čeprav se Slovenci radi podajamo v tujino na razne masovke, le te naše maratone radi spregledamo, pa čeprav so nas le ti spravili na kolo in nam podarili prve lepe in tudi napo e izkušnje na kolesu. Zaslužili bi si, da se spet bolj množično v emo na njih in s tem prirediteljem priznamo dane napore.
Za tiste, ki ji skrbi predprijava; prijavite se na prireditev čimprej, saj ni nujno plačilo takoj, čeprav je zaželjeno. Če ne plačate takoj, bo pač znesek prijave odvisen od datuma, ko ste se prijavili in ga plačate ob dvigu štartne številke. Torej je strah pred višjo štartnino odveč!
Loka je bila letos še boljša kot lani. Trasa je bila malček spremenjena in zdelo se mi je, bolj razgibana. Mogoče je to le moj občutek, saj sem Loko vzel letos malo bolj sproščeno. Po pripetijah na Parencani se še nisem dokončno sestavil in bilo bi nespametno tvegati dva kroga Loke na polno z glavo na off. Tako sem odpeljal enega in na njem poizkusil uživati. Bilo je težko saj galoperja težko prisiliš na kas. Že štart je bil neroden. Postavil sem se čisto na začelje skupaj z Otto-m. Čeprav je bilo precej rekreativcev, nisem pričakoval, da bo štart v začelju tako leže . Ko sem jaz prevozil štartno črto so bili prvi že visoko v vzponu, kakih 800 metrov naprej. To je bilo vseeno malo preveč. Pritisnil sem do daske in se prebil naprej, da sem vodilne vsaj videl. Potem sem našel svoj tempo nekaj utripov niže in začel uživati. Pred blatnimi odseki sem precej zmanjšal tempo in poiskal obvoz in tako naprej. Grapo pri borovničkah sem prehodil namesto pretekel, ostali spusti pa niso predstavljali problemov, nekaj pa jih je bilo zelo zabavnih z bandami. Zadnji spust sicer ni bil zelo zahteven sam po sebi, bil pa je moker in mestoma blaten in vse moje prejšnje izogibanje blatu je bilo zaman. Na tem spustu sem pokasiral blata za celo traso saj ni bilo možno, da bi se mu izognil. Se pa ne pritožujem, saj je v cilju čakal štrajfix! Lepa gesta.
ŠD Utrip in Mah so sestavili lepo prireditev in želim si, da bi jo vlekli še naprej. Medalje za vse, obara z žganci, klepet s prijatelji, to je vse kar si lahko želiš na skoraj sončno soboto.
Hvala za lep dan.
Aja, peti generalno in prvi v kategoriji na en krog.
