Maraton na Krku. Pomisliš seveda, da ne more biti kake višinske razlike in da bo lahko. Velika pomota! 100 km makadama in singel v neznosni vročini je pobralo vse moje moči. Dva kroga sem še nekako držal razliko petih minut do Petra v tretjem pa sem izgubil skupino sotrpinov, ki je vozila samo dva kroga.
Osamljen sem se nekako prebil do vzpona tam pa me je čakal udarec s kijem po glavi. Posledice viroze so pokazale vso svojo moč. V trenutku so noge postale mehke in glava prazna. V najnižji prestavi sem se mučil do vrha in na nežnih spustih sem se nekajkrat izgubil pa čeprav sem se že dvakrat peljal tam skozi. Da sem zašel, sem opazil šele ko me je t je opraskalo po rokah, saj steze niso bile prevozne. V glavi je bila megla in moral sem se ustaviti, da sem prišel malo k sebi, saj je postajalo že neva o. V glavnem, tretji krog sem odpeljal pol ure počasneje kot prva dva. Vseeno sem bil osmi generalno, saj je večina že prej obupala in odstopila. Kaj hočem če sem pa trmast.
Kopanje v kar hladnem morju je bila prava osvežitev po trpljenju.
