2010-01/krk4.jpg

V moj načrt tekem spada tudi maraton v Gradcu. Ker je na naši sceni zelo malo maratonov na katerih bi se preizkusil, sem mislil oditi v Pakrac. Zadnji teden pred dirko pa se je pojavila še druga možnost v Malinski. Maraton je sicer dokaj lahek, sestavljen iz treh 25 kilometrskih krogov z višinsko razliko nekaj čez 1100 m a je zato uro in pol vožnje bližje. V teh časih cen bencina se pač misli na vse. 

Klub Marun iz Opatije je sestavil Experience ligo, ki ima tri maratone. Poleg Malinske še Učko in Krk. Nabrali so sponzorje in se spustili v organizacijo, ki jim po videnem izredno dobro uspeva. Za razliko od naših občin, občine na Hrvaškem priskočijo na pomoč organizatorjem in jih ne ubijajo z nenavadnimi dovoljenji, kot je to primer pri nas.
Tekma sama je bila odlična. Na začetku se nas je odpeljalo 10 in držal sem jih nekje do 3/4 kroga. Vozil sem na sedmem mestu a sem na feedconi porabil preveč časa s polnjenjem bidona. Tako da sta me dva prehitela 3m pred zaključkom kroga. Ulovil sem ju na prvem vzponu in nekaj časa vlekel potem pa sva dva nadaljevala skupaj do konca drugega kroga. Spet sem izgubljal čas z bidonom in kolega se mi je odpeljal. Kot že prej sem ga spet ujel na vzponu potem pa se je začelo. Majhne nežne kapljice dežja so napovedovale osvežitev. Ta pa se je spremenila v grom in strelo in deževne kaplje velikosti graha, ki so neusmiljeno tolkle po hrbtu in rokah. Treščilo je par sto metrov od naju a imel sem občutek, da je bilo za ritjo. Prestrašen sem še bolj pritisnil na pedala, kot da bi lahko ušel streli. Steze so se v trenutku spremenile v hudou ike in spolzki kamni in blato so mi začeli povzročati težave. Spustil sem kolega in v svojem tempu odpeljal do cilja ( malo bolj previdno). Na zadnji blatni pasaži dolgi dva kilometra, sta me ujela še dva in me na koncu prehitela. S časom pa na koncu tudi z uvrstitvijo na deseto mesto skupno sem zelo zadovoljen, glede na to, da so bili moji tekmeci precej mlajši. V združeni master kategoriji ( od 30-50 ) sem bil četrti. Odpeljal sem v hudem tempu vsaj dva kroga in pol in nisem imel nikakršnih težav. Noge in puls sta bila na nivoju celo tekmo. Brez biblijskega neurja bi bilo seveda lepše a tudi tako je bilo lepo. Na koncu hrane, sladic, sladoleda in pijače v izobilju pa tudi pleh muzka ni manjkala. Dober dan v Malinski in hvala Marun.