Po nekaj letih spet suho v Šmihelu. Zaradi tega, se je na startu pojavilo veliko cestarjev, saj je proga bolj ciklokros, kot pa kroskantri. Letos je bila še posebej speglana, saj so jo na novo posuli s peskom. To se je sicer dobro obneslo le, če si bil zadosti hiter in si plaval po njem.
Le malo počasneje pa si se že lahko zakopal in te je vleklo sem ter tja.
Bilo nas je deset, dvanajst iz našega plemena KKP. Bil sem nekako len in sem jih hotel prepričati, da bi peljali klubsko, pa se niso dali. Torej ni preostalo drugega kot dirka. Na startu sem deloval upočasnjeno, saj je bilo naenkrat pred mano cel kup otrok, ki me niso spustili naprej. Zadrževali so me cel asvalt, šele na ovinku v makadam sem jih lahko začel prehitevati. Bil sem kar precej zadaj a do konca sem jih kar nekaj prehitel, mene pa samo dva precej mlajša. Cestarji in Rajc so mi na startu na žalost precej ušli in ni bilo šanse, da bi jih ujel. Jaz tretji, Bajc drugi, ostali tudi kar dobro.
Potem pa se je šele začelo. Runda ena za drugo, veliko govorjenja en preko drugega, nazdravljanja, plesa ipd. Doma zgodaj zjutraj, sobota večinoma prespana in odležana. Na ta način pač ne bom zmagoval a se presneto dobro zabavam. To pa mi pomeni precej več.
Na zdravje KKP!
