Vzel sem si malo dopusta. Enostavno sem si moral odpočiti glavo. Pa ne od kolesa samo od treninga in projektov. Za slab teden sem se odpravil na Gardo. V Torbolah je bilo 14-15º in pretežno sončno. Izleti okoli jezera so bili sanjski. Brez vsake naglice ali pretiranega napora, samo vožnja z razgledom. Zvečer pa pašta in kozarec rdečega in neskončna razglabljanja o turah in gorskem kolesarstvu. Na povratku sem se ustavil v Montichiariju in se iz firbca prijavil na sobotno master tekmo, ki je bila generalka za nedeljsko Inte azionali D’ Italia, 1 UCI kategorije.
Odpeljal sem dva super kroga in dva bolj ponesrečena in se uvrstil okoli 30-ega mesta. Pri čiščenju kolesa po tekmi sem opazil, da se mi je odlomil vijak nosilca menjalnika, zato mi je pri vzponih veriga neusmiljeno preskakovala med zobniki. Ja ubogi Epic jih ima že kar nekaj na grbi in ni več za tekmovalno uporabo. Material je utrujen in pri ekstremni uporabi se hitro kaj polomi. Brez večjega vložka v nove dele ni več sposoben za velike napore. Čeprav na novega čakam že dobre tri mesece, še nisem izgubil upanja in Janez mi zatrjuje, da bo vsekakor prišel. Vendar pa bo težka do prve tekme v Vrtojbi. Upam, da bo stari zdržal še eno tekmo.
Seveda sem se po Gardi v il na Kumparičko in si napolnil baterije. Odpeljal sem nekaj kamnitih poti, spet popravljal Alenov računalnik, iskal šparglje in dobro jedel, proti koncu tedna pa počival, saj je burja neusmiljeno brila po planjavi. Druženje s prijatelji v soboto dolgo v noč je pustilo posledice in tako se v nedeljo nisem udeležil finala Zimske lige, čeprav je bil moj namen. Oglasil sem se samo po tekmi in pozdravil prijatelje, ki jih nisem videl od konca prejšnje sezone. Zdaj pa za teden dni v mašino in zaključevanje projektov in veselo v pomlad.
