Je že tako, da pozimi pač ne gre po hosti. Zato je treba na cesto in nabirati kilometre. No nabralo se jih je že kar nekaj a sedaj mi je že pošteno dolgčas. Vse kilometre sem naredil na traktorju in z traktorskimi gumami (čeprav že precej izrabljenimi), ker mi slicki enostavno ne izgledajo na lepem traktorju, pa še ne gre mi za povprečne hitrosti ampak za kvaliteto in čas na biciklu. Vseeno me vsake toliko potegne s ceste in takrat sledi čiščenje, ki sem se ga lani že kar navadil ali pa gaženje snega in trdi pristanki na ledu. Ampak vse gre v rok in faktor uživanja prebija najvišjo točko. Danes sem na forumu opazil, da so se prebudili tudi fantje iz kluba in priložnosti za skupne turce so mi spet dvignile moralo. Treninge preko tedna ni težko opravljati v samoti Sostrskega pogorja saj so specifični, čez vikend pa mi le manjka družba za daljše ture. Upam, da je zimskega spanja dokončno konec, čeprav nas vremenoslovci še vedno strašijo s snežnimi zameti in zima vsake toliko opleta z repom. Temperature niso problematične samo sonca manjka, veliko sonca.
