Torej, še dober mesec dni in začelo se bo zares. Sezono 2018 štartam z velikim pokom! Cape Epic!

Običajne stvari so že odkljukane. Letalske karte, viza, namestitev pred in po Epicu in kak dan za oddih. Vse ostalo …

Jasno je seveda, da se tja z Urošem ne odpravljava zaradi rezultata. Greva po življenjsko izkušnjo največje in najpomembnejše etapne dirke za gorske kolesarje. Osem dni in osem etap bova prekolesarila v svojem tempu, se pri tem zabavala in uživala a vseeno ne počivala. Time limit je namreč strog in nepopustljiv in želiva si priti v cilj precej pred njim. In da ga ne bova vedno lovila je seveda potrebno nekaj treninga. Ker pa to ni moja edina dirka v letu je moj trening podrejen tudi temu. Čakajo naju namreč tudi 4 otoki in mene še cela sezona maratonov in prvenstev in po koledarju se nabere kar kakih 30 startov. Sicer običajen letni zalogaj a letos vseeno nekoliko poseben.

Za 2018 imam tudi novo športno orodje, Specialized Epic Pro. Ta je sestavljen s komponentami, ki prenesejo težke napore etapnih dirk po zahtevnih terenih in obenem dovolj lahek, da lahko letiš tudi na enodnevnih maratonih. Seveda pa sem nanj moral namestiti nekaj svojih priljubljenih komponent, ki so ga sicer naredile malce težjega a zame bolj zabavnega, ker se bolje prilega mojemu stilu.

Brez potopne sedežne opore ne gre! Specialized XCP opora, ki tehta pod 400 gramov z notranjo napeljavo je zakon. Teh 5 centimetrov naredi veliko spremembo in v treh letih me je že marsikdaj rešila iz zoprnih situacij. Karbonsko krmilo z Supacaz gripi itak in fajfa 75 milimetrov in -30 stopinj naklona.

In power meter! Rotor InPower je med najlažjimi merilci na trgu obenem pa tudi oblikovno všečen in trden izdelek. Ker ima glavni del senzorjev v osi gonilke je tudi neobčutljiv za težke razmere z letečim kamenjem in vejami, ki jih ponavadi srečamo na trailih. Z ovalnim verižnikom 34 zob, ki je nameščen na pozicijo št. 4 in novimi X-Track Carbon Look pedali se prav lepo sklada s pojavo Epica in vsi deli tvorijo všečno celoto, ki kar kliče po priganjanju po terenu.

Trening? Prilagojen dolgim uram sedenja na kolesu a z eksplozivnimi starti in hitro zadnjo uro dirke. Torej vse! Letos so mi pri 2peak spletni trening platformi šli na roko in mi za osnovno ceno dali poln Pro paket. Ker že nekaj časa občasno sledim njihovemu programu, sem se odločil, da ga letos preizkusim natančno in se z njim odpravim v novo sezono. 2peak platforma je edina, ki res dinamično prilagaja trening glede na opravljeno delo. V mojem tri tedenskem ciklu mi predpisuje vzdržljivostne vožnje in različne intervale, ki jih potem tudi sam izbrska iz naložene datoteke Garmin Forerunnerja 935. Tako ima pregled nad planiranim in opravljenim treningom in če se ta dva bistveno razhajata, predlaga nov, spremenjen plan in ti prepusti možnost spremembe. Vse opravljeno delo ti predstavi v obliki pregledne piramide, ki prikazuje kje so tvoje omejitve pri Vo2max, vzdržljivosti, izkoristku in kako jih dosegaš ali presegaš. Zaenkrat se po treh mesecih ta način zelo dobro obnese in številke so zadovoljive. Vse to kontroliram tudi z WKO4 in njegove grafe in tabele, zadnje tedne, pregledujem z nasmeškom.

Brez merilca moči bi bilo to skoraj nemogoče. Rotor InPower je natančen in absoluten v svojih meritvah, medtem ko telesno počutje in spremenljiv srčni utrip, v mojih letih in pri moji velikosti, nista natančna in zanesljiva pokazatelja. Tako so intervali, še posebej tja do 3 minute, natančni in narejeni pravilno, medtem ko srčni utrip variira in je varljiv pokazatelj napora. Presenečenje pa je še večje pri nižjem naporu. Čeprav imam laktatni prag in cone srčnega utripa nastavljene po “laboratorijskem“ testu, mi je InPower pokazal, da veliko preveč časa kolesarim v tempo coni. Ta cona pa ne prinaša ničesar, če ni pravilno vpeta v intervalne enote. Tako sem na vzdržljivostnih vožnjah prebil kar kako polovico časa v tempu, kar sicer ni težava sama po sebi, je pa absolutno preveč napora za pridobivanje vzdržljivosti in zaradi tega ne pridobivaš na njej, za moč in hitrost pa premalo, tako, da ni ne tič ne miš. Da se razumemo, tempo je vsekakor pomemben, saj prinaša konstanto napora, ki ga lahko držiš dolgo časa, a mora biti opravljen v pravi fazi treninga.

Čeprav treniram na podlagi moči, pa srčnega utripa ne zanemarjam. Polarjev OH1 optični merilec utripa na lakti zbira podatke o njem in program Beat jih analizira in mi predstavi kje sem v treningu in ali napredujem, ga je preveč, sem preutrujen in bi ga moral spremeniti in podobno. Seveda mi to pove tudi samo počutje a je vseeno lažje, če imaš za to potrditev tudi v številkah.

Forerunner 935 vse te meritve pridno zbira in mi jih predstavi v lepih tabelah in grafih ob tem pa mi izračunava tudi efektivnost treninga v aerobni in anaerobni fazi in me opozarja na pretiravanje ali lenobo.

Tako torej potekajo dnevi priprav in letošnja zima je na srečo prizanesljiva in ni potrebe, da bi se odpravljal na obalo. No, naslednji mesec bo potrebno malo bliže morju, saj pet urne enote na malo višji temperaturi bolj pašejo, pa tudi občutek je boljši, ko se ustaviš na kavi in rogljičku ob lepem razgledu.

V naslednjem mesecu morava z Urošem urediti še ostale stvari. Kolesarska oblačila in obutev, oblačila za prosti čas, prehrana in še nekaj malenkosti, ki se na koncu izkažejo za zelo pomembne. Vse to je potrebno urediti, da se na dirki lahko mirno postaviš na start, ker veš, da si naredil vse kar je potrebno in da sedaj potrebuješ le dober dan in malce športne sreče.

Absa Cape Epic, Zahodni Cape, Južna Afrika od 18. do 25. marca!