Lepo smo se imeli. Srečati znane obraze po dolgi zimi, neprecenljivo. Prijateljski klepet z brati po orožju, dviga moralo in toplo sonce podžiga motivacijo. Po težkem tednu so noge presenetljivo dobre. Na ogrevanju sicer malo zapeče a hitro mine. Start za džipom seveda ni idealen, še posebej v klanec. Tempo je prepočasen, da bi raztegnil kolono in nekaj manj veščih naredi kar lep kažin. Uspe se mi izogniti in nekje na sredi klanca, ko se kolona malo razredči mi leti kot za stavo.
Kako uro in četrt se počutim super in sem v dvajseterici a dolgi in hitri spusti po makadamu me vlečejo nazaj. Še vedno! Medtem, ko večina leti po njih 60 na uro je moja najvišja hitrost ubogih 46. Poleg tega sem pozabil piti in imam po uri dirke skoraj poln bidon. Not good. Ko le najdem nekaj terena, kjer je hitrost prime a za jemanje bidona iz nosilca, stisnem vase še dva gela. In prav takrat zapeljem v globok pesek in gela ne morem splakniti s tekočino. Valja se mi po ustih in ko ga končno požrem, mi pusti pekoče grlo. Končno ga splaknem a je bolje le za trenutek. Praskanje v grlu čutim celo dirko, pravzaprav še danes. Zaradi izjemno “neravnega terena“ me začne spet boleti leva dlan. To se mi je pojavljalo že lani a je letos še malenkost huje. Na spustu sem se ustavil in spustil predse kolono, ki se je nabrala za menoj. Lepo s pametjo in z pestovanjem bolečine sem prišel v cilj. Kljub neprijetnostim super dan! Noge se dobro vrtijo in s prvim delom sem zelo zadovoljen. Drugi del zaradi neprijetnosti pač bolj počasen a ko pridem v ritem bo vse v redu.
SJ je bil, za razliko od mene, na najvišjem nivoju cel dan. Prestave brez težav, zob mi ni zmanjkalo na 34-42 in karbona sta se super vrtela in mi prinesla malo več kontrole pri visoki hitrosti. Smešno ampak zame je 46 km/h na makadamu že hitrost. Torej ko bom tudi jaz na ravni SJ-a, bo paket popoln. Go suffer!
Tudi klubski kolega Andraž se je dobro odrezal. Njegova prva resna dirka na trdaku in ožjih gumah, ki ni bila samo spust, se je končala z dobrim rezultatom. Ko bo pridobil še taktiko bo še precej višje. Moči pa mu itak ne manjka
“GRAN FONDO“ je bil lepo organiziran. Po lanski premieri je organizator odpravil pomanjkljivostI. Trasa je bila lepo označena s kar nekaj redarji na kritičnih točkah in tudi after party je bil na nivoju. Borut in Primož lepo vodita četo pomočnikov in vsi skupaj so opravili lepo delo. Upam, da entuziazma ne bo zmanjkalo, kljub pomanjkanju razumevanja s strani organizacij.
Na koncu, zmatran in vesel in to je vse, kar sem si želel. Zdaj pa navijat za Petra in Ančko v daljni Afriki!
