Moje dihanje je neenakome o in brez ritma, srčni utrip previsok in neenakomeren in čutim, da sem daleč od forme. A vseeno me spremlja občutek miru in spokojnosti in misli mi ne težijo življenjska vprašanja in skriti strahovi. Pri gonjenju niti nimam občutka namena, bolj občutek pripadnosti in umeščenosti v naravo. Tu ni vprašanj, samo komad, ki se mi pojavlja v glavi in potrditev, to je to.
Vsi smo zavezani majhnim spremembam, ki se pojavljajo v našem vsakdanjem življenju in ostajamo isti ali pa izkoristimo le te za spremembo. Rastemo, se učimo in pozabimo, kakor vožnja s kolesom. Zato sem kolesar, gorski kolesar!
