Razor, preleppa panoramaV začetku tedna vremenska napoved ni bila preveč obetavna a zaenkrat MTB bogovi kar pazijo na nas. Sobotno jutro v Tolminu je bilo sicer hladno in megleno a obet sonca nam je dvigal moralo. Trasa sama po sebi, na zemljevidu, ni izgledala prav huda a je vseeno pokazala zobe; vsaj meni.

Zaprt start točno ob devetih. Kako uro ali dve prezgodaj, kar se mene tiče, ampak v redu. No, od zaprtega starta potem ni bilo nič, ker je bil avto prehiter. Peter mu je sledil, ostali pa za njim. Ker je bilo do centra že kakih 30 višincev, se je elastika za prvo grupo, strgala že v tretji minuti. Jaz sem nekako držal do Podljubinja, potem pa sem moral misliti na 1200 višincev v kosu in sem poiskal svoj tempo. Na začetku malo preveč konzervativen a sem po pogledu na pulz ocenil, da moram malce dodati in presenetljivo je klanca hitro zmanjkovalo. Nekje na tretjini sem dohitel kolega, ki je vozil isti tempo in skupaj sva premagala 1100 višincev do Razorja. Osebno izredno zadovoljen. S časom, počutjem in nenazadnje s številkami. 17,5 kilometrov vzpona 1 ura 17 minut, 830 VAM, 291 W, 170 povp. pulz, kar znese cca 4.8 W na kilogram.
No, to je bilo, kar se uspešnosti tiče. Sedaj pa minus, ki je trajal kakih 15 minut predolgo. Spusti; prvi po mulatjeri še kar, saj me je Primož ujel šele na dnu. Asfaltna cesto tudi pasabel, zadnji del po mokri stezi in kamenju v Korita pa katastrofalno. Nekje na sredi še težave z verigo a te niso vplivale na čas. Takrat me je ujel tudi Matej a sem ga dohitel na Čadrg in do spusta v Korita napravil kar lepo razliko. Na spustu pa me je mokro kamenje spravilo v situacijo, da sem izgubil občutek nadzora. Prvič sem pobožal skale s kolenom precej nežno, ko pa se je to zgodilo drugič je kar bolelo. Po tem je bilo samo še slabše. Nekako sem se privalil do mosta. Do tam je padlo mimo kar nekaj konkurence. Z jezo sem pritisnil na pedala, krčev tokrat ni bilo niti za vzorec, in jih dohitel na vzponu in prehitel na makadamskih hupserjih. Do cilja sem v zadnjih osmih kilometrih naredil razliko treh minut. Letelo je kot pri norcih. TriinTrideseti generalno, 10 minut za Primožem, pred katerim sem imel na Razorju pet minut prednosti. Spusti, spusti in spusti. Moram v KG k Gorazdu, NUJNO !