Letos mi sezona res ne gre prav dobro. Zaradi višje sile sem izpustil maraton v Pazinu in tudi dolga treninga sem opravil samo dva. In še to največ 4 ure v kosu. Za 104 km in 3800 višincev v Statteggu je to premalo. Vseeno sem se odločil, da grem. Recimo temu drag trening, iskanje meje napora ali čisto navadno mučenje telesa.
Silom prilike sem šel iz Lj ob četrti uri zjutraj za start ob osmih. Ne prav idealno a v tem času drugače pač ne gre. Začel sem zme o, kot sem imel v planu in do Gratko a (56km) v drugem obisku je šlo prav lepo. Potem pa spet; bienalni krči. Ne morem verjeti ampak vsako drugo leto fašem krče na istem mestu. Ko se v Gratko u zapodim skozi krožišča, me zagrabi najprej levo stegno in ko ga razvozim še desno. Ja, pij več ipd. Vse sem naredil, kot je bilo v planu. Pil, geli, cuker, kalij nič ni pomagalo. Vzpon na feedcono pred vzponom na Shockl (67km) je bil prava muka. Nekajkrat sem moral celo pešačiti, da sem odpravil krče. V glavnem, ujel sem cutoff čas in vzpon na Shockl se je izkazal zdravilen. Ker je brez omembe vrednih ramp, sem našel tempo pod robom krčev in ga odpeljal presenetljivo hitro. To je svetla točka tega treninga. Na vrhu (84km) sem si vzel čas za pivo in razgled in se spustil nazaj v Stattegg. Lepo zložno pazljivo preko raztresenega kamenja, rekreativno. Skupni čas 7 ur 44, neto čas brez ustavljanja in cmeranja 6:35.
Kakorkoli, zjutraj so bile noge trde kot kamen a po masaži je precej bolje. Včeraj res nisem užival cel čas, sem pa z užitkom in veseljem odpeljal zadnji del spusta proti cilju, ki je speljan po progi za XC. Trdna podlaga, korenine, dropi skratka tekoča in zabavna.
Dolg naporen trening, upam, da se bo poznalo!
