Dirkanje mi je veselje, kolesarjenje pa način življenja. A ko mi proga ni všeč se pojavijo težave. Začnem kot je treba in ko ni več zadovoljstva enostavno odneham. Vem da ni lepo a kot sem že povedal mi je dirkanje v veselje in ne za polnjenje ega. Egotripi se ponavadi ne končajo dobro.
Priznam, danes sem v Vrtojbi pol tekme zahinavil. Mitja mi je prinesel zobnik, ki pa je bil Deore s kakimi 1500 km.
Na ogrevanju in v prvem krogu je vse skupaj delovalo, proti koncu drugega pa je začela veriga neusmiljeno preskakovati. V tretjem krogu sem lahko vozil samo z visoko kadenco, to pa v Vrtojbi ne prinaša uspeha. Moram pa priznati, da mi je po drugem krogu postalo dolgočasno in nekako se mi ni dalo noreti po ravnem makadamu še en krog.
Že v tretji krog sem odpeljal leže o, upajoč, da bodo mlajši norci pridirkali za menoj in me odrešili muk. Pa se to nekako ni hotelo zgoditi. Potem sem jih hotel pač počakati pred ciljno črto, pa so časomerilci pričeli noreti in se pritoževati, kot da oni vodijo tekmovanje in ne sodniki. Saj so plačani, da stojijo tam in me ne zanima če imajo premalo čipov in jih hočejo čim prej potrgati z biciklov. Tako mi ni ratalo odvoziti tekme s krogom zaostanka ampak so mi bebci napisali odstop. Up yours.
Domen je odpeljal zelo dobro za prvič, čeprav je imel težave s prestavami, Mitja pa je tudi opravil svojo nalogo z novim Cannyonom. Malo se ga mora še privaditi a bo iz tekme v tekmo bolje.
Dan je bil prav lep in bilo je kar nekaj časa za pogovore s prijatelji in znanci. Upam, da je nov verižnik že na poti in mi ne bo treba čarati za Žerible. Pa četudi, saj dirkam za zabavo!
In še sveža novica; Je ej iz Orbeje je povedal, da je Tanja zmagala v Nallesu, Blaža je bila druga in Nina sedma. Bravo punce točke kar dežujejo. V tem tempu boste spravile na Olimpijske igre v London še kakega moškega člana!
