Jesen, čas brez kolesa, sprehodi po naravi in refleksija 2012 in kaj naprej. Nisem še čisto prepričan. 2012 je bilo dobro leto a le glede uvrstitev. Moja forma se je spotikala na vseh nivojih. Fizično in mentalno me je premetavalo sem ter tja in nisem našel nobene konstante. Šele proti koncu sezone sta se vlaka združila in poskrbela za potrditev, da le ni bilo vse mimo. In ta potrditev me seveda žene v 2013. ......
Nivo, recimo temu veteranska rekreacija v narekovajih, se je v zadnjih treh letih močno dvignil. Tudi v starejših kategorijah. Če smo se še pred tremi leti vozili za zabavo je temu sedaj konec. Saj ne, da zabave nebi bilo, le malo bolj napo a in študiozna je postala. Samo vožnja z biciklom po gmajni ne zadostuje več, če hočeš voziti spredaj s konkurenco. Trening in seveda planiranje le tega je nujen tudi na našem nivoju. V drugi mladosti sem v boljši formi kot pri tridesetih! A tudi to ne zadostuje. Bivši državni prvaki iz drugih športnih panog niso izgubili motivacije in kondicije in ženejo me kot norca po gmajni. Na srečo mi to daje tudi motivacijo za vse norosti, ki jih imam namen narediti v pripravljalnem obdobju. Wate na kg že nekako imam, le bolje jih moram uporabiti, da bodo prišli do izraza. Vzdržljivosti mi tudi ne manjka, saj lahko vsaj tri dni zaporedoma gonim brez prevelikih nihanj. Vse je v malenkostih, ki jih moram pridobiti, izpiliti in prenesti v prakso. Ob vsem tem pa ne pozabiti na zabavo. Na srečo me frendi vsake toliko zvlečejo na kako celodnevno epiko in to mi napolni mentalno baterijo, da prenese vse norosti, ki si jih privoščim v drugi puberteti.
Upam samo, da nebo zmanjkalo prireditev. Letos je na začetku kazalo super, pa so pozneje organizatorji začeli skakati z barke. Lepo bi bilo, če se naslednje leto to nebi dogajalo. Drugače pa Istra. Tam je iz leta v leto bolje.
Torej plan je sestavljen, dan začetka se bliža in vsaj še nekaj let ne nameravam voziti samo rekreacije. Grrr…
