Vreme, lenoba, počitnice, kar nekaj izgovorov bi lahko naštel zaradi katerih bodo updati malo manj pogosti preko poletja. Poleg tega se veliko dogaja na sceni in ni nujno, da je treba vse omeniti. Nekaj tekem Šmihel, Šmohor, Domžale, Premantura, prve mokre naslednje pa suhe. Vmes prehlad in dirkanje na silo z vmesnim smrkanjem a vse mine.
Epic je sedaj vpeljan, nastavljen in pripravljen na največje napore. Striman je na 9 in pol kilogramov s kosi, ki prenesejo udarce in to je to. Moje nastavitve pa so še v predsezoni. Nekako se ne morem prisiliti do praga bolečine in to me stane okoli dve minuti na krog. Potrebno bo nekaj rund na Janče, da naredim ta preskok v glavi. Seveda to pišem na Kumparički in upam, da je sedaj moja, recimo temu lenobnost, bolj jasna. Sicer pripeka že v poletne temperature a morje je prijetno hladno. Sira a je že v obratovanju, lepotni gradbeni popravki so v teku blago je zdravo. Dela v gozdu in pri ograji lepo napredujejo in kmetija živi. A vseeno, ko zjutraj vstaneš in se ozreš po posestvu, vidiš veliko stvari, ki jih je potrebno narediti, popraviti, izboljšati in delo na kmetiji se nikoli ne konča. Kmetje nimajo dopusta. Kaj lahko sem se navadil na ta ritem in vračanje v Ljubljano mi pomeni nujno zlo in obveznosti, ki jih je pač potrebno opraviti. Kumparička je pač v glavi in “čežnja je uvijek tu“.
Naprej v hosto in čimveč užitka. Poklicati moram Slavkota, če ima kako epsko turo v mislih. Prijalo bi mi celodnevno druženje na biciklu in trapanje o nogometu. Angleškem seveda.
