Še ena. Lepo vreme, lepa proga, čuden jaz. Grožnjanci, so za letos zelo lepo speglali progo. Popravili offcamber stezo, naredili nekaj band in dve skakalnici in proga je postala prav zabavna. Razlika se dela seveda na vzponu po poti tlakovani s kamni, ki je res napo a če nimaš hitrosti, kot sem imel priliko izkusiti tudi sam.
Počutje mi je cel dan nekako nihalo. Zjutraj sem bil borben in pripravljen na dirko, dopoldne letargičen in pred samo dirko sem premišljeval o napadu ali samo vožnji do konca. Kot vreme, ki se ni moglo odločiti med soncem in oblaki z rosenjem. Ko pa je prišel startni pok sem po nekaj metrih premišljevanja pošteno stopil na pedala. Saj nisem prišel na piknik! In šlo je. Na polovici kroga sem ujel vodilnega in ga držal naslednja dva kroga. Na hupserjih šprinti, da mu pokažem moje prvo kolo in dihanje za ovratnik. A se je izkazalo, da moj trening letos ni bil dobro zastavljen. V zadnjem krogu, ko sem se pripravil na napad, me je v šprintu zagrabil krč v meča in v trenutku sem moral spustiti. S stisnjenimi zobmi sem vztrajal in se pripeljal do drugega mesta. V redu a moralo bi biti več.
Peter pravi, da sem zgleda preveč skrajšal intenzivnost treninga. Količina sicer je a je kvaliteta proti letu 10 padla za kakih 30%. Zaradi tega imam težave s krči že celo sezono saj mišice niso navajene na najvišje obrate. V glavnem trokiram kot star fičo! Naslednje leto spet na trening iz leta 2010, ker ostali tudi ne počivajo.
