Začelo se je. In ne dosti več drugega. Vreme je bilo, trasa taka kot zadnji dve leti z manjšimi spremembami. Kak drop sem in tja, drugače pa na polno ravnina in power vzponi. Not my game a letos nisem vozil defenzivno kot prejšnja leta. Če ti trasa ne odgovarja jo pač vseeno odpelješ po najboljših močeh in ne cviliš, da ni tvoj teren.
SJ 29 je seveda tudi nekaj doprinesel k temu, da sem bil boljše volje kot ponavadi v Vrtojbi. Med trtami se nisem zapikoval v krtine in dropi so bili prava veselica. V zadnjem krogu sem v evforiji kamnitega odpeljal po sredini na prvem kolesu a me SJ vseeno ni skipal. Best Buy Ever!
Sam potek tekme ni bil kaj posebnega. Najprej sem se najedel prahu do prvega vzpona, potem sledil Tinetu v gneči nekje do zadnjega vzpona v krogu, ko pa je Tine prišel na delovno temperaturo se je odpeljal in me pustil samega v vicah. Korektno sem cepal kroge in čakal na drope in pumptrack, ki so mi privabili nasmeh in pač tekmoval s samim seboj. Sredi zadnjega kroga me je prehitel Mohor in prilepil sem se mu na kolo. Skupaj sva tiščala do asvalta, potem pa je spustil in mi pustil, da sem bil v cilju pred njim. Lepo, da imajo vsaj nekateri mladci malo spoštovanja do starejših (glej konec prejšnjega posta).
Prašen in zaliman v cilju. Drugi za Tinetom in na stopničkah še Dušan. Cajti in rezultati pa enkrat bodo.
