Erazmova rokavica v imenu prireditve ni bila samo samo zaradi lepšega. Postojnski entuziast Danilo Bole je izdelal dve prelepi reprodukciji viteške rokavice in jih prepustil organizatorju, da je z njima nagradil najhitrejšo žensko tekmovalko in najhitrejšega moškega. Selektivna proga na 50-ih kilometrih je marsikoga presenetila.
Trasa je vredna ne samo tekme na najvišjem nivoju v Sloveniji tudi drugače je zabavna in tehnična obenem. Večina enoslednic in dvoslednic je prekinjena samo z dvema deloma makadama, ki služita kot povezava in priložnost za počitek pred novimi napori. Ko že misliš, da boš kmalu na cilju saj te čaka “samo” še pet kilometrov, te strm vzpon v Gorenje postavi na trdna tla. Dobesedno saj je naklon 30% in podlaga kamenje, ki spodletava pri vsakem pritisku na pedala. In to še ni vse. Ko že vidiš cilj je še krajša pentlja, kar pomeni vzpon po izprani poti s sredinskim jarkom in mastnem kamenju, ki ti pobere še zadnje atome moči. Res proga za posebneže ki uživajo v trpljenju. Na predogledu so bili tudi lepi razgledi in čas za uživanje v neok jeni naravi, danes pa za to enostavno ni bilo časa. Če pa si za traso vzameš cca. pet ur, lahko v njej uživaš saj so spusti skozi gozd po potkah enkratni.
Organizacija je bila na najvišjem nivoju. Milan in družba so se izjemno potrudili in progo nedvoumno označili. Na najbolj izpostavljenih točkah pa so bili redarji, ki so usmerjali in ustavljali moto i promet če je bilo potrebno. Po prihodu v cilj je bil vsakdo deležen aplavza, piva in divjačinskega golaža.
Tekmovalna plat.
Prvih nekaj kilometrov sem se postavil na čelo in nekako vsilil svoj ritem. Na moje presenečenje smo bili že pod Predjamskim gradom na čelu samo še trije. Škarja, Poljanec in jaz. Skupaj smo potem vozili do prvega makadama, tam pa sta se mi odpeljala, saj jima nisem mogel slediti. V svojem tempu sem potem vozil sam in užival na gozdnih poteh, ki jih je Marjan vključil v traso.
Tekmo je suvereno dobil Škarja pred Poljancem iz Orbeje, jaz pa sem bil tretji. Čeprav sta mi prav na koncu dihala za ovratnik Dean in Domen, sem jima uspel na zadnjem tehničnem vzponu pobegniti, saj sta imela nekaj težav. Podelitev je minila v soju bliskavic fotografov, ki so zastopali lokalne medije in Marko Škarja in zmagovalka na 30 km pri ženskah Mojca Oblak sta dobila v trajno last Erazmovi rokavici. Čeprav na tem maratonu ni dena ih nagrad, si zasluži večjo udeležbo kategoriziranih tekmovalcev, saj je Erazmova rokavica trofeja, ki si jo vsak želi v svoji vitrini. Cilji organizatorjev še niso izčrpani!
Stran prireditve:
