Dolžan sem še tekmo predzadnjega kola Pokala Slovenije, ki smo ga za spremembo odpeljali v Hrvaški Istri, natančneje v okolici Grožnjana. Tja sem se odpravil po malo in slabo prespani noči, ki je sledila Erazmovemu maratonu. Jasno sem bil tam veliko prezgodaj in Grožnjan se prebuja šele ob 9h. Umiral sem brez kave in končno se me je usmililo dekle, ki je pripravljalo stole in mize ter mi napravilo kafe macchiato I to veliki.
No po tem okrepčilu sem se začel prebujati, čeprav še vedno nisem bi pravi. Metuljčki v trebuhu in stalen občutek nežne vrtoglavice sta me spremljala vse do dirke. Dež prejšnjih dni je precej razmočil progo, ki se v gozdu ni posušila, pa čeprav je sonce neusmiljeno nabijalo. Mokra podlaga in istrsko blato sta poskrbela, da smo imeli, vsaj na začetku, kar precej ciklokrosa. Spet smo bili šturcpiloti za elito. Blato smo toliko utrdili, da potem oni niso imeli takih težav na progi.
Start se je kar posrečil in evforija me je prignala do kar dobrega položaja. Prvi krog je letelo naslednjega pa me je že začelo zmanjkovati. Posledice noči so mi posrkale vso moč in boril sem se s progo in samim seboj. Na srečo sem si s prvim krogom ustvaril položaj na drugem mestu in ga potem kontroliral do konca.
Bolj zanimivo je bilo po tekmi, ko smo Istrskimi prijatelji trezno razpravljali o tekočih vprašanjih! Na šanku je zmanjkalo vsega. Palenta in žgvacet pa sta bila odlična. To je to!
Domžale XCC
Malo krajši format dirke, kjer je krog trajal kakih 6 minut. Zaradi razmočene proge na delih, drugače bi vozili 5 minut na krog. Za spremembo smo startali zadnji. Naš start se je potegnil tja v drugo uro in bil sem pošteno lačen na startu. Ponavadi je zajtrk in kruh z nutelo kako uro pred startom, tokrat pa sem moral vključiti še kosilo a zgleda malo prezgodaj. Gel je pomagal bolj malo. Nekako mi ni uspel timing s prehrano in krof, ki sem ga pojedel kako uro pred tekmo ni prav nič pomagal. Še dobro, da je dirka trajala samo 40 minut. But enivej, ful na štartu. Do prvega ovinka seveda! Tam so se seveda zapletli in vsa prednost, ki sem jo nabral je skopnela. Še enkrat od začetka. Špon po asfaltu in pogumno v gozd. Noge so bile super a Tine je bil že presneto daleč. OK gremo na polno v klance in previdno po spolzkem kamenju. To mi je lepo uspevalo. Na klance sem prehiteval in se v spustu umaknil ”mladini”. S Felcem sva se dajala par krogov. Na klanec sem ga prehitel, ga počakal in se umaknil na spustu in tako vse do konca. Na spustu se je jasno odpeljal v parih sekundah in mi ušel iz vidnega polja. Potem sem ga lovil cel asfalt in jovo na novo. In tako šest krogov. Kontrolirano sem se pripeljal na drugo mesto v tekmi in skupno v Pokalu Slovenije.
Tako je sezona v Sloveniji končana. Sedaj nas čaka Istra in Parenzana, Labinjonski priprave za Zimsko ligo IPGŽ pa so tudi že v polnem teku. Good times!
