Dva dni pred etapno dirko sem se spravil še na dvodnevni event v organizaciji Adrenalina kluba iz Pule v Premanturi. Jasno je to dirka na Kamenjaku, ki je vsako leto start sezone. Letos zame sicer še ne, saj me je Afrika vrgla nazaj za kak mesec a nikakor nisem mogel izpustiti dogodka, ki ga prirejajo frendi iz Adrenaline. Tokrat celo dva svetovna asa, sta to dirko izbrala za pripravljalno tekmo.
Poleg aktualne evropske prvakinje Tanje Žakelj, ki že nekaj let te dirke ni izpustila, je tokrat nastopil tudi Jaro Kulhavy, aktualni olimpijski prvak v XCO in svetovni v XCM. To je še podžgalo medije in dirka je bila najbolje pokrita do sedaj. Poleg tega je mladina videla svoje idole od blizu in se jih celo dotaknila in samo upamo lahko, da je med njimi tudi kak bodoči prvak. Seveda sta Tanja in Jaro upravičila svoj sloves in zmagala svoji dirki.
Jaz sem se v svoji dirki sicer boril a kakega rezultata ni bilo. Tega niti nisem pričakoval saj sem s svojim treningom malo v zamudi. Poleg tega sem startal zadnji, ker nisem hotel delati zmede med bolje pripravljenimi v tem času. Zaradi tega sem lahko užival na stezi in dele, ki so mi odgovarjali zvozil na polno. Trasa je od lani še lepša, širša in hitrejša. Prav tako maraton, ki se je ob il proti Spodnjemu Kamenjaku in zahtevni deli pridejo šele v drugi polovici kroga. Prvega sem odpeljal za razgled, drugega pa na polno in je bil v primerjavi z … kar hiter.
Seveda je bila organizacija super, druženje ta dva dni pa tudi. Fritz, Mario in ostali Adrenalinci so se lepo potrudili.
Takoj v sredo pa na Krk. Baška, prva etapa 4. Otoki. Prihod pravzaprav v torek in prijave in nastanitev. Sicer sem pričakoval, da bo vse potekalo brez težav a tako visokega nivoja vendarle ne. Nekako vse primerjam z Cape Epicom in organizacija na 4-ih otokih ni prav nič zaostajala.
Transferji z ladjo in trajektom in enkrat celo start z njega, super nastanitev in dobra označitev tras na štirih otokih me je prijetno presenetila. Mogoče le malo več stika z lokalnimi skupnostmi, saj razen na Krku, na ostalih otokih niso vedeli kaj se dogaja. Tako je preko noči izginilo kar nekaj oznak a organizatorji so vsako jutri pred etapo obšli traso in znake nadomestili. Prav tako je nekaj minut pred prvimi vozil tudi motorist z oznakami v nahrbtniku. Če bi mogoče kaka manjkala. Mislili so torej skoraj na vse le vreme jim je malo zagodlo, saj je v Osorju cca. 180 ljudi komaj našlo zaklon pred dežjem pri čakanju na prevoz v Mali Lošinj. A tudi to se preživi in skupni vtis je pet zvezdic.
Tekmovalno je bilo bolj zabavno. Z Urošem sva nastopila v paru pod imenom MTB.si. Uroš se je odločil, da bo kar na premie i izvedbi izpolnil dva cilja. Prvi s singlspeedom in prvi s fat bikom na 4-ih otokih. To nama je tudi uspelo, pa čeprav mu ni bilo lahko. Njegov prenos je namreč dopuščal najvišjo hitrost okoli 20 km/h po ravnini, zato sva vedno trepetala, da ne bova prav zadnja. No to se nama ni dogajalo, saj sva navzdol in na tehniki pridobila čas, ki ga nekaj parov ni moglo nadoknaditi. Sam sem neizmerno užival. Ker mi ni bilo potrebno celo etapo voziti na polno sem na enoslednicah lahko norel po mili volji. In teh ni bilo malo. Mislim da je bilo kakih 70 km samo stezic po gozdu, plažah in pohodniških poteh posutih s kamenjem. Raztreslo me je sicer do amena a užival sem neizme o. Prav tako sem navzdol vozil precej bolj suvereno, kot leto nazaj.
Ne vem ali je to prinesel nov bajk s RS-1 in potopno oporo ali zaupanje v moje sposobnosti. Uroš je namreč na fattyu ponavadi še enkrat hitrejši a sem nekaj razlike, ki sem jo privozil na klanec vseeno prinesel do dna. No zadnji dan, ko sva vozila klance skupaj, sem ga moral kar lepo loviti na ravninah, ki so sledile spustom. Navzdol sta Uroš in fatty pravi bombnik. Torej vtisi po dirki so enostavno odlični.
Na svidenje naslednje leto so rekli organizatorji in upam, da bodo besedo držali. Nekaj tako veličastnega, kot je dirka po kvrnerskih otokih se mora obdržati. Še posebej v predsezoni saj je to v interesu vseh, nas kolesarjev, turističnih delavcev, hotelirjev in organizatorjev. 200 ljudi in vsaj še toliko spremstva in organizacije vseeno prinese zasedenost, ki se splača. Torej nasvidenje naslednje leto na 4-ih otokih v še večjem številu. Priporočam!!! Slike Grega Stopar in organizator. Hvala Grega!
