Zadnjih štirinajst dni je bilo precej napo ih. Najprej Zimska liga na Kamenjaku nato pa štirinajst dni treninga, dežja in zobarja.
Kamenjak je bil kar uspešen saj sem osvojil drugo mesto na progi, ki mi ni preveč odgovarjala. Dolg položen klanec za velike in močne in dolg ne preveč tehničen spust, sta mi preprečila boljšo uvrstitev.
Nekaj časa sem sledil Veljku, potem pa me je sunek burje, ki je neusmiljeno pihala, v sekundi prestavil deset metrov nazaj , ki jih potem nisem mogel več zapreti. Vseeno lep rezultat in zadovoljstvo ob hitrem zadnjem krogu, ki je bil blizu časa prvega. Šprint v zadnjem krogu na škrge mi kar lepo uspeva in zgleda, da ure mlinčkanja niso bile zaman.
Ostal sem na Komparićki in odpeljal nekaj dolgih proti Medulinu, Rovinju in Labinu. Upal sem na več a je bilo vreme zelo nestabilno.
Boleč zob me je spravil k zobozdravnici, ki je bila sicer nežna in je veliko uporabljala injekcijo proti bolečinam a ure na stolu po štirih obiskih in posledično antibiotiki zaradi modrostnih, so mi vzeli veliko moči. Tri dni sem hodil okoli kot zombi in jih večino preležal. Še dobro, da je deževalo in je pihal jugo, da sem moje počutje lahko pripisal vremenu. Vmes sem usposobil nekaj koles na Komparićki, da so pripravljena za pomlad in čakajo svoje uporabnike. Mislil sem več časa preživeti s Tito na teku a kot že rečeno je bilo vreme proti ali pa so to preprečile njene obveznosti. Naslednjič pa brez izgovorov.
To nedeljo je bila Zimska liga v Čepiću. Čeprav je tri dni prej neusmiljeno deževalo, proga niti ni bila preveč blatna. Že od jutra je na polno sijalo sonce in bilo je pravo veselje videti zadovoljne obraze na kolesih. Proga je bila sicer nezahtevna a jaz sem bil precej brez moči po antibiotikih. Začel sem počasi in poizkušal stopnjevati iz kroga v krog. Utrip mi nikakor ni hotel preko 170 in bilo je kar smešno, ko sem mlinčkal v klanec in ostajal na 170. Do konca sem prehitel vse moje najbližje konkurente razen Bobota, ki pa je 12. let mlajši in mi je preveč ušel že na začetku. Tudi Peter mi je dal krog, čeprav sem se v zadnjih nekaj tekmah temu izognil. Na Kamenjaku me tudi Lovše ni rundal, kar se smešno sliši a to v tej fazi priprav štejem kot uspeh.
Spet za nekaj časa v Ljubljano in upanje na lepše vreme, čeprav me je danes zjutraj pozdravil sneg. Bo že. Malo mokrote po riti in hrbtu ne škodi. V dež pa se ne bom poganjal saj je bike še vedno zabava. Čeprav resna.
