Totalno racing vikend. Petek na Kumparičko igrat babysiterja, kao. In pogledat progo XC-ja. Jasno je bila po obilnem deževju še blatna, pa čeprav je sijalo prijetno sonce in pihljal nežen vetrič. Ni se mi dalo umazat bicikla, zato sem progo prehodil. Precej spolzka je bila videti.
Odpeljem se na Kumparičko v objem domačih in layback life. Odrasla sta bila “službeno“ odsotna zato smo si z otroci naredili prijeten večer. Mene je hitro pobralo, Tita in Bor pa sta kar nadaljevala.
Sobota, dan za dirko. Sonce na polno nažiga in gledamo se kako se obleči. Iz bunde direkt v kratke rokave. Proga se je nekoliko posušila a v gozdu je še vedno spolzka pa tudi pasja ravnina ima samo eno suho linijo. To bo mesarjenje. Jasno smo zadnji na startu in brez zamika. Cca 70 se nas zapodi do spusta a pridobil sem samo kakih 20 mest. Tine in Poljak sta startala bolj na robu in sta daleč spredaj. Na dalekovodu seveda kolona prestrašencev, vozim poleg linije skozi makijo a vseeno priletim v zamašek pri zidu. Peš čez hupserje, blato v cleatih in ne morem zapeti čevljev na vzponu. Cel vzpon z odpetimi čevlji. Skozi zgo ji gozd pridobivam in kamniti vzpon lepo brez težav. Na polno v burjico in na razgledno točko. Drugi krog lepo leti do zgo jega gozda, nekaj jih prehitim, pred mano rdeč dres, ki me zapira kadarkoli hočem mimo. Na žalost je v gozdu samo ena linija. Na ovinku se poizkusim stisniti med njim in drevesom….in seveda mi na spolzkem kamnu spodnese prednje kolo in direkt v drevo. Na srečo samo z krmilom a se le to zvije in game over. Potolčen in besen v em čip in se počasi pomirim. Jebi ga life goes on. Pogledam dirko elite in se malo pogovorim s tekmovalci in nazaj v objem družine. Kumparička žari v soncu. Klepetam z Alešem in Panto ob domačem kozjem siru, klobasicah in kozarcu rujnega. Življenje kot bi moralo biti. In tudi bo, še par let. Saši zapojemo za rojstni dan in pojemo torto in spet hitita na večerjo ven. Z otrokoma ponovimo vajo prejšnjega večera a tokrat sta tudi onadva prej omagala.
Nedelja, mini maraton Kamenjak. Pri Mirku na kavi in počasi se pripravljamo na start. Jasno v bagisih. Klepetam z Janezom in Jako in preseneti nas start. Na začetku precej napo a trasa z tehničnimi vzponi preko skalovja in po ozkih potkah, kjer je prehitevanje nemogoče. Ko se dirka prestavi v spodnji Kamenjak se Jaka odpelje midva z Janezom pa složno nadaljujeva po lepih singlah ob morju in tja do svetilnika. Resda je kamnito a vmes so nežne potke skozi borove gozdičke in razgled da jemlje sapo. Janezu nekje odleti košarica z bidonom vred in bratsko si deliva mojega kolikor ga je še ostalo. Super dirka. Zadovoljen s počutjem in pripravljenostjo. Enainštirideseti generalno. Prve letošnje ten črte. Lepi rokavčki in nogavičke.
Hvala fantje iz Adrenaline za lep vikend in pomoč pri reportih. Se vidimo naslednje leto.
Aja, danes sem opazil, da mi je zic zlezel dol za tri centimetre. Rocky trails !
