Bilo je leto življenjskih sprememb. Začelo se je v Afriki in nadaljevalo na Kvarnerskih otokih in nabirale so se zgodbe in spomini, ki sem jih želel deliti z Malči. A življenje se je obrnilo drugače. Odšla je na začetku poletja, jaz pa sem ostal brez volje in prazen in nekaj mesecev je bilo prav težkih. Pri urejanju zadev so se pojavile tudi prikrite stvari, ki so me presenetile in me bodo zaposlovale še kako leto. A bo že šlo.

Iz globoke teme me me je spravila Kumparička ter P in N. Na Kumparički sem spet našel sebe in svojo pot, P pa mi je težil skoraj vsak dan in za to sem mu hvaležen. Spravil me je nazaj v ritem in mi dal motivacijo ter me vlačil s seboj po dirkah nazaj v življenje brez katerega ne bi bil kar sem. Kolesarjenje in stvari povezane z njim so sedaj moj način življenja in tako bo tudi ostalo.

Preko avgusta sem se spet spravil v neko formo, da sem bil pripravljen na dirke, ki so sledile. Maja in Boštjan sta imela veliko težav a sta BBF spravila skozi z odlično oceno. Tudi jaz sem se prišel skozi in prav dirka v težkih razmerah mi je dala perspektivo in nakazala pot.

Zato sem bil posebej vesel, da smo se v Belskem, po letu premora, spet lotili Erazma. Mlajša ekipa ob pomoči staroste Milana je spet izvedla lepo dirko. Na žalost jo je krojilo vreme pred njo, tako da je bila udeležba skromna. A tisti, ki so na njej bili, so bili zadovoljni in so glas o njej spet ponesli v svet. In mi vsekakor nismo bili razočarani saj veselo gradimo na tem in delamo načrte za naslednje leto. Kar pripravite se na prvo soboto v septembru!

In dirke so nato sledile kot po tekočem traku. Valamar Terra Magica v Rabcu je bil eden izmed lepših vikendov. Velika družba, zahtevna proga, zadovoljstvo ob dobro opravljenem delu, na progi in v pripravah prireditve, vse to mi je dvignilo razpoloženje. Ekipa se je izkazala! In z veseljem bom še prispeval ideje in čas, da bi se ta in ostale prireditve v Istri razvijale in dosegle številke in nivo, ki si ga vsekakor zaslužijo.

Sledila je Krka Trophy, ki je bila precejšnje presenečenje. Postavljena v dalmatinsko zaledje v okolici Drniša je obetala avanturo. P in N sta me vzela s seboj na podaljšan vikend in v Šibeniku in na Murterju smo preživeli nekaj lepih dni pred dirko. Tomislav je seveda izkušen organizator, to nam povedo 4. Otoki. Torej je organizacija štimala v nulo. A trasa, ki na papirju ni obetala kakih večjih naporov, nas je po startu dobro udarila. Sam teren in razmere so zadostovale, da je bila dirka zahtevna in izzivalna in na koncu ni bilo nikogar, ki ne bi potožil o težavnosti. Prav vsak je na njej imel svoj trenutek, ki mu je ostal v spominu. Meni seveda predvsem prestrašenost na dolgem, hitrem spustu, ki me je dodobra izmučil. Rezultat je bil tako – tako a Krka mi je pokazala limite na katerih bom moral delati preko zime.

In takoj naslednji teden spet Istra. Vikend na Kumparički! Deževen z vetrom a kaj zato. V krogu družine je vedno toplo.
Seveda pa ni šlo brez dirke. Tokrat nekaj drugega – cestna dirka. Specialized Adria mi je posodila cestno raketo (hvala!). Tarmac je res dirkalno orožje. Tri dni sem ga gnal od Rovinja do Rabca in s Keindl ekipo tudi na dirki Istria Granfondo. Prav vsak obrat gonilke je prenesel na cesto in hitrost je bila neverjetna.
Na Istria Granfondo sem startal zadaj in se počasi privajal na tempo. Ko so prišli vzponi pa sem kar letel mimo ostalih. Kmalu sem ujel Keindl ekipo, ki je v svojem tempu vozila bolj za zabavo, kot rezultat. A bolj se je dirka bližala cilju, bolj je drvelo. Na spustih sem jih izgubljal, jih spet dohitel na vzponih in po ravnini komaj držal z zadnjimi močmi. In na koncu se je izkazalo, da je bil Super Gentleman A/B tempo dovolj celo za četrto mesto! Precejšnje zadovoljstvo, še posebej, ker se je vse odvijalo v rahlem dežju, ki pa ni motil velikega duha.
Istria Granfondo se lepo razvija in pridobiva na ugledu. Na ta način postaja velika dirka v tej regiji in številka bo vsako leto višja. In ko vidiš, da vse poteka brez zapletov in profesionalno, potem veš zakaj se vznemirjenje prične že nekaj mesecev pred njo. In ko ga prevoziš še v družbi prijateljev, potem je zadovoljstvo popolno.

To pa so bile predpriprave za zadnji veliki cilj letos – Roc d’Azur Festival v Franciji na Azurni obali. A ta si zasluži posebno objavo in tudi vtisi o njem po nekaj dneh še niso urejeni.
A kmalu!