Dust lust je bil. Bil je manjša avantura po znanih krajih in lepo druženje. Vsekakor je lepše v družbi. V družbi singlspidarja pa še posebej.
Jaz na Sekvoji od Specializeda in on na Koni singl z drop barom. Bajk je smešen ampak učinkovit. Sekvoja je bila prava izbira za, recimo temu zložen tempo, nekaj preko pet ur. Če bi dirkal, bi gotovo izbral Diverga ali celo Roubaixa. Podlaga je bila utrjena in suha, ravno prava za 30 gume in dihanje na škrge. A ne razumite narobe. Šlo je res predvsem za zabavo in obenem vzdržljivostni trening v nizkih območjih SU-ja. in zabavala sva se!
Potrebna je bila kaka ura, da sva se z Andrejem kolikor toliko uskladila, potem pa je šlo lepo zložno. Najprej ogrevanje premrlih okončin na klanec do Gornjega Iga in skozi ovinke in hupserje na Rakitno. Potem je bila samo še zabava. Seveda sva imela nekaj kolcanja pri navigaciji a skupaj sva s tremi Garmini (edge 1000, forerunner 235, forerunner 406) rešila tudi to. Bil je čas za uživanje in bil je čas za napor. Jesenska narava in njena barvitost, je vabila k ogledu in pavzi a potrebno je bilo priti na cilj v zadanem času. Ker sva si zadala cilj dobrih pet ur, je bilo po izhodu iz Vrhnike potrebno kar pritisniti. No, že jaz sem vozil kar močan tempo, zato si ne predstavljam, kako je Andrej zdržal za mano. Preko barja je včasih letelo kot za stavo. Še posebej, ko sta se nama pridružila mladca iz Save. Za njiju je bilo vse igra, midva pa sva morala postrgati dno, da sva lahko vozila z njima. In kdor pravi, da je Šišenski hrib igrača, naj ga poizkusi napasti po petih urah vožnje. Hitro se mu bo zataknil v grlu. No po prihodu v cilj sva bila zadovoljna. Cilj je bil v grobem izpolnjen, težav, na srečo, ni bilo in jota je bila z repo. Več niti ne potrebuješ. Lep dan v dobri družbi. Več tega!
Seveda potem še zaključek v Lepi žogi in kofe ter sladica ter klepetanje s prijatelji, ki bi se kmalu zavleklo. Pa mulčki na pumpu so bili kjut in kul. Vesel sem, da se je tole prijelo. Baje tudi Stone Lust bo. Komaj čakam.
