Labin, Stari grad
Koprivnica mesto v Podravini. Le kdo je ne pozna. Cela vzhodna Evropa je živela na Podravki.
Tokrat pa o nečem drugem. Obstaja velika možnost, da bo postala znana tudi po svojem MTB maratonu. Čeprav si Podravino predstavljamo ravno, temu nikakor ni tako. Lepa gričevnata pokrajina z vinogradi in polji med njimi, ponuja lepe možnosti tudi za gorsko kolesarjenje. In tako se v 60 kilometrih nabere kar 1500 metrov višine. Veliko kratkih vzponov, nekaj makadama, večinoma pa lepe potke skozi hladne gozdove. Ko si prišel na odprto te je veter sicer prestavljal a hitro je sledil vzpon, ki je veter spravil iz glave. Izjemno lep maraton za katerega upam, da bo ostal in se razvijal. Čeprav je bila trasa težka je bil najbolj naporen del vožnja z avtom tja in domov.
Startal sem na polno in preizkusil koliko časa bom zdržal s prvo grupo. Šlo je nekako deset kilometrov potem pa mi je ugasnilo svečo. Našel sem rezervni ritem in tako prišel v cilj s prevelikim zaostankom, saj so mi zadnji “vzpončki” pobrali še preostanek moči. Vseeno tretje mesto. In seveda kar je največ vredno: srečanje s prijatelji ob vrčku mrzlega i klepet o tem kar nas razveseljuje.
Ta vikend pa sva se s Petrom odpravila na dvodnevno tu ejo po Istri in Kva erju. Najprej Terra in potem še Crikvenica.
Terra Magica
Terra klasika. No ne ravno, saj je bila zreducirana na sobotni maraton a vseeno zelo lepa. Mogoče jim menjava formatov ni ravno ratala in je bil maraton rezervna varianta a se je posrečil. Kombinacija lanske Terre in Labinjonskega maratona je bila zadetek v polno. 70 kilometrov vzponov, tresenja in razgledov, ki ti vzamejo sapo je bil na koncu pravi užitek. Čeprav je organizacija včasih malo zašepala, kakih resnih problemov ni bilo. Vsi smo našli v cilj in to celo na šesto mesto generalno in drugo v kategoriji, za Petrom seveda. Šlo je od začetka do konca. Brez večjih težav in na polno. Celo na spustih me niso prehitevali. Zelo zadovoljen.
XCM Crikvenica
In takoj v nedeljo še en podoben maraton. Tokrat s precej asfalta na začetku potem pa makadami in planinske poti, ki so pretresle vse organe. Najbolj ledvice saj se je pojavila bolečina v ledvenem predelu, ki me je, zanimivo, najbolj ovirala na hitrih in dolgih makadamskih spustih. Dokler sem sedel ni bilo težav zato sem na vzpone šel lepo na pulz. Ko pa sem moral čepeti na pedalih je bila bolečina prehuda. Tako sem spustil sedež in pač sede opravil s spusti. Na ta način sem izgubil kakih 15 minut saj je bilo teh spustov za cca. 20 kilometrov. A vseeno, danes bolečine ni več in pravzaprav je tudi včeraj nisem preveč čutil. Uvrstitev je bila povprečna, sama vožnja na klance pa zelo v redu.
Končno sem dobil tudi rokavčke pa čeprav sem imel kar lepo podlago iz Južne Afrike. Baje je bilo celo 28 stopinj. Poletje bo naporno.
