Tekmovanja so se začela tudi pri nas. Kot prva dirka Slovenskega pokala, se je tokrat predstavil kratki kros v Mekinjah. Krogec mi je super všeč, razen levega ovinka v vzponu, ki mi ga nikakor ni uspelo osvojiti. Na ogrevanju sem ga celo speljal (v tretjem poizkusu) a zaradi tega je bilo samo slabše, namesto bolje.
Štartal sem odlično in bil do tega ovinka nekje v sredini starta, kar pomeni pred konkurenti. S preveliko samozavestjo sem naskočil ovinek, ki pa me je vrgel z bicikla kot neukročeni konj. V afektu in možgani zalitimi v adrenalin sem potem delal napako za napako. Poizkusil sem sesti na kolo pri čemer mi je veriga padla med špice, ko sem popravil to pa nisem mogel zapeti pedalov. Jasno so me pri tej komediji vsi prehiteli. Jaz pa sem še naprej delal napake. Umiril sem se šele zadnja dva kroga in ju odpeljal kakor znam in zmorem. Končal sem na tretjem mestu.
Nekaj čisto drugačnega pa nam je ponudila Vrtojba. Čeprav je dopoldne vreme še obetalo, je ob dvanajstih začelo lepo deževati. Pri ogledu je bila proga le malo mehka in spremembe trase, ki so jih Deš Flešovci naredili letos, so pomembno izboljšale krog. Sicer krajši a bolj zanimiv, brez predolgih ravnin. Po dvanajsti pa se je vse skupaj spremenilo v sicer vozno drsalnico, ki pa je zahtevala moč, ki je nisem imel. Na prvem vzponu, ki ga je bilo potrebno hoditi sem trikrat zdrsel nazaj in volja je šla v maloro. Korektno sem samo odvozil kroge do cilja saj so se fantje zelo potrudili pri pripravi dirke in to je potrebno spoštovati. Tretji v SLO kategoriji in sedmi v združeni.
Over and out. Upam na lepše vreme za naprej.